Pentecoste 2020

La festa di Pentecoste veniva celebrata già dagli Israeliti con il nome di Shavu’òt (festa delle settimane), in cui si ricordava il dono della Legge sul monte Sinai. Noi cristiani invece in questo giorno festeggiamo il dono dello Spirito Santo, che Gesù aveva promesso ai suoi discepoli. La Parola di Dio dice che sono apparse lingue di fuoco sugli apostoli e parlavano diverse lingue, così che tutte le genti potevano intenderli. Nella nostra parrocchia, che è bilingue, a volte abbiamo un problema simile, quando non intendiamo la lingua dell’altro, perché non la conosciamo. Però esiste una incomprensione ancora più profonda tra le persone, che non è conseguenza della non conoscenza della lingua dell’altro, ma di incapacità di comunicare tra noi, che è una conseguenza di non-amore. Infatti chi ama, capisce l’altro. Il nostro problema è spesso il fatto che non riusciamo ad amare, perché i peccati dei nostri vicini ci uccidono e tutti abbiamo paura della morte e scappiamo dalla croce. Lo stesso problema avevano gli apostoli, che si sono nascosti dopo la morte di Gesù per paura della morte. Quando hanno ricevuto lo Spirito Santo sono diventati capaci di vincere le proprie paure e di trasmettere la buona notizia della risurrezione. Così anche noi, senza lo Spirito Santo, sempre di nuovo sperimentiamo che non riusciamo a morire per il prossimo, non riusciamo a perdonare, a perdere tempo per gli altri, a salire sulla croce. In questa festa chiediamo al Signore, che ci doni veramente il dono dello Spirito, cosi che anche noi possiamo essere almeno un poco capaci di rinunciare a noi stessi per amore agli altri. Chi ama, vive; chi non ama, vivacchia. Ci auguriamo tutti di non respingere il dono che il Signore vuole farci in questa festa, ma di collaborare gioiosamente con le Sue grazie e diventare sempre più luce per questo mondo.

Binkoštni praznik so praznovali že Izraelci pod imenom Shavu’òt ali praznik tednov, v katerem so se spominjali daru Postave, ki so jo prejeli na gori Sinaj. Kristjani na ta dan praznujemo izlitje Svetega Duha, ki ga je Jezus obljubil svojim učencem. Božja beseda pravi, da so se na učencih pokazali ognjeni jeziki in so govorili različne jezike, tako da so jih lahko razumeli vsi ljudje. V naši župniji, ki je dvojezična, imamo včasih podoben problem, ko en ne razume jezika drugega, ker ga pač ne pozna. Vendar pa obstaja še dosti globlje nerazumevanje med ljudmi, ki ni posledica nepoznavanja jezika, temveč nezmožnost komunikacije med nami, ki je posledica ne-ljubezni. Kdor namreč ljubi, razume drugega. Naš problem je pogosto ta, da ne zmoremo ljubiti, ker nas napake naših bližnjih ubijajo in vsi se bojimo smrti in bežimo pred križem. Isti problem so imeli apostoli, ki so se poskrili po Jezusovi smrti, iz strahu pred smrtjo. Šele ko so prejeli dar Svetega Duha so bili zmožni premagati svoj strah in sporočilo o Odrešenju prenesti drugim. Prav tako tudi mi – brez Svetega Duha znova in znova izkušamo, da ne uspemo umreti bližnjemu, ne uspemo odpuščati, ne uspemo izgubiti našega časa za druge, ne uspemo vstopiti na križ. Ob tem prazniku prosimo Gospoda, da nam resnično da dar Duha, da bi tako tudi mi bili zmožni vsaj malo odpovedati se sebi iz ljubezni do drugih. Kdor ljubi, živi; kdor ne ljubi, životari. Želim nam vsem, da se ne bi branili daru, ki nam ga Gospod želi dati na ta praznik, ampak da bi z veseljem sodelovali z njegovimi milostmi in zmeraj bolj postajali luč za ta svet.

Scroll to top